Ne boste verjeli, a smo
mirno noč imeli.
Ob enih ponoči nam je zaspati uspelo,
jutranje vstajanje je bilo še manjše delo.
Ko smo se za zajtrk najedli,
smo se, da bo lep dan, zavedli.
Ko smo električna kolesa dobili,
smo se zlahka po Kobariških hribih zapodili.
Gozdovi, konji in muzej –
res lepo, čudi se in glej!
Prijetno utrujeni smo pojedli obilo
in mimo je bilo kosilo.
Pogum smo potrebovali,
ko smo plezalne vrvi nase dali.
Vsi smo preizkusili plezalno steno,
z malček manjšo ali večjo vnemo.
Z Maxom* sledila je prva pomoč,
da je strah ob nesrečah proč.
Po večerji smo imeli še poklicno orientacijo,
da zmanjšamo kakšno srednješolsko komplikacijo.
Prosti čas je bil zaslužen del,
ki bi ga vsak še več imel.
Spat bomo z mislijo odšli,
da jutri se bomo kmalu videli.
Vedite torej, da smo fino,
a se z veseljem vrnemo v Ljubljansko kotlino.
Vaš 9. b in učiteljici
* lutka
