V začetku šolskega leta smo se učiteljice, ki vodimo planinski krožek tako zelo razveselile vaše izjemne odzivnosti. Na naši šoli je namreč med planince vpisanih točno 100 otrok. Kar nekaj časa je trajalo, da smo zbrale vse prijavnice in da smo sledile vsem takratnim ukrepom. Ravno zaradi slednjega, se je prvi naš izlet zgodil malce kasneje, kot smo sprva načrtovale.
Prvo srečanje, namenjeno najmlajšim našim pohodnikom, je bilo čudovito. Pot nas je mimo najrazličnejših nalog vodila na Rožnik, kjer je bil skrit zaklad. Naše druženje je tako hitro minilo, da smo si obljubili, da si za naslednjič privoščimo daljši izlet. Še prej pa smo imeli v načrtu, da z malo starejšimi planinci odidemo na Šmarno goro.
A glej ga, šment, vmes je posegla karantena,
a naj to ne bo izgovor, da ne razmigamo kolena.
Pot pod noge vzet’ – to zmore vsak –
sploh ni potrebno, da si kak poseben junak.
Je treba migat’, skakat’, dihat’ sveži zrak,
kje lepše kot na hribu, ki je na prvi pogled malce težak.
Zavedamo se, kako pomembno je gibanje, ki ohranja naše fizično in psihično zdravje. Žal nam je, da se ne moremo skupaj odpraviti na kak bližnji hrib, a zagotovo to lahko naredite sami, s svojimi starši. Glava, oči in telo vam bodo neizmerno hvaležni. Saj veste zoom na zoom, poslušanje, pisanje, ustvarjanje, ležanje …
Če se v tem decembrskem času odpravite vsaj na kak okoliški hrib, bo bolje kot nič. Če se odpravite na dva ali več, bo toliko bolje. Zapišite vse pohode, ki jih boste opravili, če dobite kje štampiljko, si jo odtisnite na papir in shranite. Ob povratku v šolo pa nam boste poročali o vseh vaših pohodih, mi pa jih bomo zabeležili v planinsko izkaznico.
Za vse tiste, ki pa želijo malo pokukati v svet planinske teorije, pošiljamo to povezavo, spodaj pa si lahko ogledate video o slovenskem alpinizmu.
