Nekoč, že dolgo je tega, je bila zgrajena naša šola Prežihovega Voranca. To je šola, ki stoji že skoraj 130 let. Stoji v središču Ljubljane in ima učence kot čebelice zbrane. V njo se čebelice vračajo vsak dan in so pridne in delovne, tako da nihče nikoli ni zaspan.
Čebelice se na šoli pridno učimo, ustvarjamo, pojemo, plešemo, tekmujemo, se rade družimo in redno opravljamo vsakodnevne naloge. Vidi se, da me smo prave čebelice. Zelo rade imamo svoj panj in rade priletimo vanj. Po njem letamo v različne razrede, kjer v veliki meri družba nam ´sede`. Dobro se počutimo v naši knjižnici, ki nam nudi prijetno in s sončkom obsijano zavetje v svetu polnem knjig. Rade priletimo tudi v kuhinjo, kjer se posladkamo in dobro najemo, da so naši želodčki polni. Čebelice seveda tudi zelo rade telovadimo, zato skoraj vsakodnevno letimo v šolski telovadnici in, če nam vreme dopušča, tudi v park Tivoli, kjer si lahko prepevamo, se veselimo in se lovimo iz cveta na cvet. V svojem panju imamo tudi računalniško učilnico, ki nam odpre svoje okno v svet. Zelo rade pribrenčimo v svoje matične učilnice, ki nam nudijo obilo znanja in z našimi izdelki čarajo svežino.
Seveda za vse različne aktivnosti poskrbijo učiteljice in učitelji – čebelje delavke in čebelji delavci.
Ponosni smo na našo šolo sredi mesta, ki je naš panj in nam nudi drugi dom.
Srečni smo, da se trudimo in vemo, da zmoremo.
Zapisali Andreja Kobe in Ingrid Marolt
Slike in posnetki so na voljo preko povezave.
