Tretja izvedba je bila namenjena shranjevanju, iskanju in analizi podatkov. V prvem delu tretje izvedbe, ki je potekala 17. 3. 2025, so učenci najprej ponovili učno snov o programski in strojni opremi računalnika. Nato so z učiteljem poiskali komponento, tj. trdi disk, kjer so shranjeni podatki in programi (dvojiški številski sistem). Sledil je prikaz namizja, dostopa do programa za urejanje datotek Raziskovalec, korenske mape (C:\\ …) in urejenosti datotek. Učenci so spoznavali, kje si lahko uporabniki shranijo datoteke (mape Namizje, Prenosi, Dokumenti), katere vrste datotek obstajajo in bili opozorjeni na pomembnost različnih končnic v zapisu datoteke. Pojasnjeno jim je bilo, da se datoteke razlikujejo glede na podatke, ki jih hranijo, in da različni programi lahko podpirajo različne formate datotek (npr. Word odpira datoteke s končnico .doc ali .docx). Pri demonstraciji, kako se v lastnostih preveri vrste datoteke, je bil uporabljen posnetek Zbiranje in shranjevanje podatkov, pri čemer so učenci reševali interaktivne naloge, ki so bile vključene v posnetek. Nato so se učenci vpisali v spletno učilnico, kjer so morali v dvojicah opraviti naslednje naloge:
- Iz spletne učilnice prenesi učni list 1 (datoteka .pdf) in ga shrani na namizje.
- Prenesi učni list 2 (Wordova datoteka), ga dopolni s pomočjo podatkov iz učnega lista 1 in ga shrani na namizje.
- Prenesi učni list 3 (Excelova datoteka). Na učni list ob navodilih učitelja zapiši formulo za seštevanje (naloga 1) in formulo za izračun povprečne vrednosti (naloga 2). Izpolnjeni učni list shrani na namizje.
- Naredi zaslonsko sliko in jo shrani na namizje.
- Na koncu vse štiri datoteke naloži v spletno učilnico MARiNKA.
Drugi del tretje izvedbe, ki je potekal 18. 3. 2025, se je pričel s ponovitvijo učne snovi predhodnega dne in z vprašanjem, kje vse lahko shranimo datoteke, če so na računalniku, ki je v skupni rabi. Učenci so spoznali, da lahko dokumente poleg USB ključka in zunanjega diska shranjujejo tudi v oblak. Na voljo imajo lasten »šolski oblak« v storitvi Microsoft OneDrive, znotraj katerega imajo 1 TB prostora. Prikazan jim je bil dostop do lastnega šolskega oblaka. Nato se je izvedba osredotočila na analizo podatkov, njihov grafični prikaz in njihovo uporabo za napovedi dogajanja v prihodnosti. V ta namen so si ogledali posnetek Oblikovanje in prikaz podatkov in reševali interaktivne naloge, ki so bile vključene v posnetek. Sledil je ogled učnega lista v spletni učilnici in izvedba kratke ankete o najljubšem športu, pri čemer so se rezultati ankete zabeležili. Nato so se učenci v okviru naloge 1 na učnem listu, ki so ga prenesli iz spletne učilnice, učili, kako se lahko podatke v tabeli razvrsti od največjega do najmanjšega ter kako se iz tabele izdelajo stolpčni, palični in tortni diagram. Pri nalogi 2 so se učili, kako se zapišeta formuli za izračun dolžine dneva in izračun podaljšanja dela dneva ter kako se formuli prepišeta v ostale celice ustreznega stolpca. Sledil je ogled rezultatov zadnjega stolpca in pogovor o možnosti napovedi dolžine dneva v prihodnjem tednu. Učenci so z učiteljevo pomočjo še ugotovili, da bi morali zapisovati čas tudi v sekundah, saj bi bili podatki natančnejši. Učenci so ugotovili, da so za čim bolj natančno sklepanje iz zbranih podatkov pomembni natančnost odčitavanja podatkov, količina zbranih podatkov, število opazovalcev itd. Ob zaključku so učenci shranili datoteko na namizje in jo oddali v spletno učilnico.
