V 8. razredu smo pri pouku izvedli zanimivo in raziskovalno obarvano učno aktivnost z naslovom Nepremagljivi doktor. Učenci so se za tri šolske ure prelevili v zdravnike in raziskovalce podatkov ter ugotavljali, ali lahko računalnik pomaga pri postavljanju diagnoz.
Na začetku smo se pogovorili o razlikah med prehladom, gripo in covidom ter o značilnih simptomih posamezne bolezni. Učenci so razmišljali, ali obstaja simptom, po katerem bi bolezni lahko zanesljivo ločili. S pomočjo slike simptomov so opazili, da je na primer oteženo dihanje značilno za covid, medtem ko drugi simptomi niso tako enoznačni.
V nadaljevanju so učenci zbirali podatke o pacientih in jih vnesli v skupno tabelo. S pomočjo programa Orange so iz teh podatkov ustvarili odločitveno drevo, ki je poskušalo napovedati, za katero bolezen je posamezen pacient zbolel. Sledil je izziv: ali bo računalniški model pravilno postavil diagnozo novim pacientom?
Učenci so hitro ugotovili, da model, ki se uči iz majhnega števila primerov, ni vedno zanesljiv. Ko so nato analizirali večje zbirke podatkov (50, 500 in 5000 pacientov), so opazili, da se natančnost modela izboljšuje. Tako so na praktičen način spoznali, da je količina podatkov pomembna za zanesljivost napovedi.
Ob zaključku smo razpravljali o tem, zakaj je lahko uporaba slabega modela v resničnem življenju nevarna, ter spoznali načelo Ockhamove britve – da je najbolje izbrati najpreprostejšo razlago ali model, ki še vedno dobro deluje.
Učenci so bili pri delu zelo motivirani, aktivno so sodelovali in z zanimanjem primerjali rezultate različnih modelov. Aktivnost je povezala področja zdravja, matematike, računalništva in kritičnega mišljenja ter učencem pokazala, kako pomembno vlogo imajo podatki v sodobnem svetu.
